Življenjski prostor  

V nasprotju z levi in gepardi tigri ne živijo na odprtih planjavah.

Tiger je zelo razširjen, kajti nikakor ne živi, kakor navadno mislijo, samo v vročih deželah Azije, posebno v vzhodni Indiji, temveč na prostranem ozemlju, ki je po velikosti precej večje od Evrope. Severna meja njegove razširjenosti sega do Sibirije, v zelo mrzlo podnebje. Zahodna meja domovine te velike mačke je južni rob zahodnega Kavkaza, vzhodna meja je ob Tihem oceanu do spodnjega Amurja. Na jugu sega do Jave in Sumatre. Vzhodno Indijo, in sicer tako prednjo kot zadnjo, pa imamo za njegovo najbolj priljubljeno domovino.

Tigra srečamo tako v džunglah kakor v zaraščenih travnatih goščavah in gozdovih z visokim drevjem do neke določene nadmorske višine. Na visokogorske trate, kjer se pasejo črede živine, ne zaide, zato pa pogosto pride v bližino vasi, ali celo v predmestja.

Najrajši ima z ločjem porasle rečne bregove, neprehodne bambusove goščave in druge zaraščene kraje.

V divjini naletimo tudi na manjše skupine, v katerih so matere z mladiči, včasih pa tudi samec in samica. To kaže na visoko medsebojno strpnost. Vendar pa tigrovo okolje ne dopušča nastajanja večjih skupin. Zato se je razvil razpršen socialni sistem, ki je usklajen z načinom lova. Gibanje tigrov so proučevali v narodnem parku Čitavan v južnem Nepalu. Živalim so namestili posebne radijske oddajnike. Pokazalo se je, da imajo tako samci kot samice lastne teritorije, ozemlja istospolnih živali pa se ne prekrivajo. Območje na katerem je aktivna samica, meri približno 20 km² , pri samcu pa je dosti večje in obsega površino od 60 do 100 km². Torej znotraj samčevega območja aktivno živi kar nekaj samic. Preko stalne posesti včasih potujejo prehodni tigri, vendar se v njih ne zadržujejo dolgo. Na Daljnem vzhodu Rusije je gostota tigrov zaradi manjših količin hrane mnogo manjša. Na površini 100 km² živi manj kot en odrasel osebek.

Tigri si na različne načine zagotovijo izključno pravico do svojih teritorijev. Po drevju, grmovju in skalah razpršijo seč, pomešan z izločki zadnjičnih žlez, po vsem območju aktivnosti pa puščajo na opaznejših mestih iztrebke. Tudi drevesa na katerih so sledovi njihovih krempljev imajo signalni pomen. Po takih kemijskih sporočilih sosedje spoznajovonj lastnika teritorija. Vsiljivci, ki so se morda približali, spoznajo da je ozemlje že zasedeno. Tako se zmanjša možnost neposrednih srečanj, s tem pa spopadov in poškodb.